Pri Teorijski fiziki se pomudimo pri najpomembnejsih teoreticnih vidikih analiticne mehanike, elastomehanike in hidromehanike, elektromagnetizma (Teorijska fizika I), kvantne mehanike ter termodinamike in statisticne fizike (Teorijska fizika II). Predmet sestoji iz predavanj (2 uri tedensko), racunskih vaj (2 uri tedensko) in seminarja (1 ura tedensko).

Racunske vaje so namenjene utrjevanju snovi, ki jo obdelamo pri predavanjih, in poglobljeni analizi matematicno zahtevnejsih nalog.

Seminar sluzi dvojemu: del seminarskih nalog pripravijo studentje (vsak eno v solskem letu), pri cemer se naucijo zbiranja literature, povzemanja dejstev, pripravljanja predstavitve strokovne teme pred javnostjo in sorodnih vescin. V preostalih seminarjih se seznanimo z bolj zapletenimi zgledi, ki dopolnjujejo vsebine s predavanj. Nekatera vprasanja, ki jih obdelamo pri seminarju, se lahko znajdejo med izpitnimi vprasanji.

Rok za oddajo pisnega seminarskega izdelka, ki mora biti pripravljen v skladu s standardi znanstvene literature in v zgledni slovenscini (navodila so na voljo tule), je 2 tedna pred predvideno predstavitvijo.

Ocenjevanje: ocenjujeta se izpit iz racunskih vaj in izpit iz teorije. Pogoj za opravljanje izpita iz teorije je opravljen izpit iz vaj. Pogoji za to, da student opravi izpit iz teorije, so tudi opravljen zagovor 1 seminarske naloge in oddan pisni izdelek ter 80% prisotnost na seminarjih.

Izpit iz vaj je mogoce opraviti bodisi s kolokviji med solskim letom bodisi z delnimi izpiti ob koncu semestrov. Po potrebi bomo v skladu s Statutom UL razpisali dodatne izpitne roke.

Izpit iz teorije tvorita pisni in ustni del; pogoj za pozitivno oceno izpita sta pozitivni oceni obeh delov. Ustni del je praviloma kmalu po pisnem delu, slednji praviloma kmalu po koncu vsakega od semestrov. (Tudi izpit iz teorije je dvojen, ob koncu zimskega in ob koncu spomladanskega semestra.)

Literatura: snov, ki jo obdelamo pri Teoreticni fiziki, je najti v izbranih poglavjih stevilnih ucbenikov, praviloma v angleskem jeziku. Analiticne mehanike se npr. lahko naucimo iz tehle knjig, ki so na voljo v Fizikalni knjiznici:

[1] J. B. Marion, Classical Dynamics of Systems and Particles (Harcourt Brace Jovanovich, San Diego, 1970),

[2] H. Goldstein, Classical Mechanics (Addison-Wesley, New York, 1965) in

[3] A. L. Fetter in J. D. Walecka, Theoretical Mechanics of Particles and Continua (McGraw-Hill, New York, 1980).

Nekaj elastomehanike je najti v zadnjih poglavjih ucbenika Fetter-Walecka, a tale klasika

[4] L. D. Landau in E. M. Lifshitz, Theory of Elasticity (Butterworth Heinemann, Oxford, 1986)

vsebuje vse, kar je treba vedeti, in se mnogo vec. Pri hidrodinamiki se bomo oprli predvsem na

[5] L. D. Landau in E. M. Lifshitz, Fluid Mechanics (Butterworth Heinemann, Oxford, 1987) in

[6] P. K. Kundu, Fluid Mechanics (Academic Press, San Diego, 1990),

pri elektromagnetizmu na

[7] D. J. Griffiths, Introduction to Electrodynamics (Prentice-Hall, Upper Saddle River, 1999) in

[8] W. K. H. Panofsky in M. Phillips, Classical Electricity and Magnetism (Dover, New York, 2005).

Ucbenikov kvantne mehanike je veliko, priporocam predvsem

[9] E. Merzbacher, Quantum Mechanics (Wiley, New York, 1970),

[10] L. I. Schiff, Quantum Mechanics (McGraw-Hill, New York, 1968) in

[11] C. Cohen-Tannoudji, B. Diu in F. Laloe, Quantum Mechanics (Wiley, New York, 1977).

Pri termodinamiki in statisticni fiziki se ne bomo oprli le na slovenski ucbenik Kuscerja in Zumra, temvec tudi na tuje. Teh je veliko, navedimo le nekatere:

[12] P. C. Riedi, Thermal Physics (Oxford University Press, Oxford, 1988),

[13] D. C. Mattis in R. H. Swendsen, Statistical Mechanics Made Simple (World Scientific, Singapore, 2008).

[14] S.-K. Ma, Statistical Mechanics (World Scientific, Singapore, 1985).

Za splosno razgledanost in nekoliko poljudnejsi pogled na entropijo toplo priporocam tole knjigo:

[15] P. W. Atkins, The Second Law (W. H. Freeman, New York, 1994).

Program dela si lahko ogledate tule.

Pri pripravi na izpit iz teorije utegnejo priti prav izpitna vprasanja iz analiticne mehanike in elastomehanike, izpitna vprasanja iz hidrodinamike in elektromagnetnega polja in izpitna vprasanja iz kvantne mehanike ter izpitna vprasanja iz termodinamike in statisticne fizike.

Pisni izpit iz teorije za II. semester bo v ponedeljek, 22. 6. 2009, ob 9.00 v predavalnici F6.

Ustni del izpita bo nekaj dni po pisnem delu; o tocnem datumu in uri se dogovorimo. Izpiti bodo v sobi 412 na Jadranski 19.