|
Namen predmeta je predstaviti izbrana podrocja fizike - materialov in pojavov ter naprav in procesov -, ki so bodisi izraziteje zastopana v slovenski industriji in aplikativni sferi bodisi so osnova sodobne tehnologije. Poudarek je na vsebinah, ki jih je mogoce neposredno navezati na teoreticna in eksperimentalna znanja, s katerimi se studentje seznanijo pri temeljnih predmetih programa, ter s tem izpostaviti uporabno vrednost slednjih. Predmet se uravnotezeno naslanja na klasicno (elastomehanika, termodinamika, elektromagnetno polje, optika) in moderno fiziko (kvantna fizika, fizika trdne snovi, fizika jedra in delcev) ter zlasti na eksperimentalne metode (praktikumi, fizikalna merjenja).
Pomemben vidik predmeta je predstavitev soodvisnosti razvoja naprav, procesov in materialov. Skozi prepletenost zahtev, ki jim morajo zadostiti sodobne tehnologije, se slusatelji seznanijo s kompleksnostjo tehnoloskega razvoja, kar pripomore k razumevanju pomena obvladovanja temeljnih fizikalnih znanj in vescin.
Podrocja, ki jih predstavimo, so:
- polimeri,
- koloidi,
- medicinska fizika,
- gradbena fizika in
- fotonski kristali.
Sestavni del predmeta so strokovne ekskurzije, ki ilustrirajo obravnavana poglavja in nudijo neposreden vpogled v nacin dela v industriji. Podjetja in ustanove, ki jih obiscemo, so:
- SavaTech Kranj,
- Color Medvode,
- Helios Domzale,
- Klinika za nuklearno medicino, Klinicni center Ljubljana,
- Klinicni institut za radiologijo, Klinicni center Ljubljana,
- Onkoloski institut Ljubljana,
- Nuklearna elektrarna Krsko,
- Reaktorski infrastrukturni center IJS Ljubljana,
- Zavod za gradbenistvo Ljubljana
- Fotona Ljubljana.
- Balder Ljubljana.
Program dela za solsko leto 2008/09 najdete tule.
Studenti so doslej obdelali tele seminarske teme:
- Organske LED (Jurij Sodja),
- Kvazikristali (Urban Pompe),
- Spintronika (Gregor Kosec),
- Umetne misice (Alenka Bajec),
- Organski polprevodniki (Gregor Bregar),
- Permanentni magneti (Danijel Zlatar),
- Liposomi (Marko Franinovic),
- Prostorska akustika (Andrej Kocan),
- Sodobni tekocekristalni zasloni (Matej Tekavcic),
- Nacrtovanje opticnih elementov (Aleks Zagar),
- Ekoloske hise (Primoz Skale),
- Mikroelektromehanicni sistemi (Alan Suligoj),
- Mikrofluidika (Albert Horvat),
- Biomateriali (Dejan Paradiz),
- Keramika (Miha Skerget),
- Aerogeli (Martin Vidmar),
- Piezoelektromotorji (Franc Lap),
- Amorfni polprevodniki (Gregor Plohl),
- Fotocelice (Matej Andrejasic),
- Standardi (Rok Mezgec),
- Uporaba holografije (Blaz Kavcic),
- Plazma (Katarina Mramor),
- Nedestruktivne preiskave materialov in konstrukcij (Vid Agrez),
- Antene (Miha Bratkovic),
- Tekocekristalni elastomeri (Tadeja Polach),
- Vakuumske crpalke (Stanko Manojlovic),
- IR tehnologije (Iztok Urbancic),
- Fotorefraktivni materiali (Peter Jakopic),
- Fizika RFID (Marko Mravlak),
- Uporaba laserjev v industriji (Matjaz Ivancic),
- Opticna koherencna tomografija (Matevz Caserman),
- Magnetna levitacija (Rok Bizjak),
- GPS (Mitja Erzen),
- Tanke prevleke (Gregor Seljak),
- Baterije (Drejc Kopac),
- Svetlobno in zvocno ogrinjalo (Ana Dergan),
- Elektrokromni materiali in naprave (Jaka Petelin),
- Ionski pogon (Joze Buh),
- Biomateriali (Eva Grum),
- Feroelektriki (Andraz Krajnc),
- Protihrupna zascita (Klemen Krizaj),
- ITER (Miha Skof),
- Vpliv mikrovalov na zivo snov (Matic Suhodolcan),
- Brezzicni prenos energije (Bostjan Berkopec),
- Fluorescencna spektroskopija (Rok Podlipec),
- Grafen (Manca Podvratnik),
- Brownovi motorji (Jakob Battelino Prelog).
|